S sajenjem medovitih rastlin do več virov hrane za naše čebele

26.11.2019 9:17:29
Tehnologija
V kolikor čebelarimo na stalnem stojišču, je za razvoj čebeljih družin nujno, da imajo le te tekom celotne sezone na voljo dovolj medovitih rastlin. Lokacije, kjer je glavna gospodarska paša v poletnih mesecih izvrstna, manjka pa spomladanskih razvojnih paš ali paš v poznem poletju in jeseni so za razvoj čebeljih družin dokaj neugodne. Da čebelam povečamo vire medičine in cvetnega prahu pa lahko v okolici čebelnjaka zasadimo medovita drevesa in grme, ki bodo koristili nam in čebelam

Pri sajenju medovitih dreves in grmov se lahko na podlagi prostora ki ga imamo na voljo odločimo za različne vrste in sorte. V kolikor želimo zasaditi večje površine gozdnih robov, posek ali površin na katerih je bil gozd zaradi ujm podrt, se lahko na podlagi dogovora s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije odločimo za sajenje večjih medovitih dreves, kot so različne vrste lip, kostanj, javor, divja češnja, hrast, smreka in jelka. V kolikor pa bi želeli zasaditi medovita drevesa v okolici našega doma ali čebelnjaka pa se glede na prostor ki nam je na voljo običajno odločimo za drevesa manjšega obsega in višine krošnje ter drevesa ki nam nudijo užitne plodove. Na takšne površine je priporočljivo saditi sadno drevje kor so jablane, hruške, češnje, slive, breskve ter grmovnice kot so kosmulje, maline, robide, ribez, ameriške borovnice, debeloplodne leske in podobno. V času cvetenja te rastline nudijo čebelam pašo, nam polepšajo okolico doma in čebelnjaka ter nudijo senco in okusne plodove.
Za sajenje sadik dreves in grmov je najprimernejši jesenski in zgodnje spomladanski čas. Zemlja v katero se sadi drevo ne sme biti zmrznjena saj je to neugodno za rastlino prav tako pa zmrzal močno oteži kopanje sadilne jame.
Pred nakupom sadike, se moramo glede na prostor ki nam je na voljo ter glede na naše želje po plodovih, odločiti katero drevesno ali grmovno vrsto bomo izbrali. Pri sadnih drevesnih in grmih lahko izbiramo tudi med različnimi sortami, ki se razlikujejo po velikosti in okusi plodov, obsegu rastline ter odpornosti na bolezni in okoljske dejavnike. Pri izbiri sadike drevesa ali grma izberemo kakovostne in nepoškodovane sadike katere imajo dobro razvit koreninski sistem, nepoškodovano in dobro zaraščeno mesto cepljenja, dovolj nastavkov za kasnejšo ras ter so lepo oblikovane. Pri drevesih se priporoča da so debelca pokončna, enakomerne debeline ter da se vejice nahajajo le v zgornjem delu rastline, kjer se bo kasneje začenjala krošnja. V drevesnici izberemo odpornejše sorte, saj bo pri njih možnost za nastanek okužb in bolezni manjša, zato nam rastlin ne bo potrebno škropiti. Pazimo, da pri transportu sadike do sadilne jame ne poškodujemo korenin ali drugih delov rastline. V kolikor pa poškodbe že nastanejo, poškodovane veje odrežemo ter poškodbe zamažemo s cepilno smolo. Glede na navodila, ki jih dobimo v drevesnici ter na pogoje, ki jih posamezna rastlina potrebuje izberemo ustrezno mesto saditve. Izkopljemo sadilno jamo, katera naj bo globoka nekoliko več kot je višina koreninskega dela rastline. V jamo zabijemo močan lesen ali kovinski kol, ki bo rastlini služil za oporo. Kol zabijemo pred sajenjem rastline, saj lahko pri kasnejšem zabijanju, poškodujemo korenine novo zasajene rastline. Okrog kola nasujemo kvalitetno zemljo, zmešano z uležanim hlevskim gnojem, ki bo rastlini še nekaj let služil za gnojilo. Sadikam z golimi koreninami, korenine pred sajenjem razprostremo čez nasuto zemljo ter pazimo da konci korenin niso zavihani navzgor. Sadikam, ki so rasle v loncih, pa prepletene korenine zrahljamo. Sadiko postavimo v sadilno jamo in jo zasujemo z mešanico zemlje in hlevskega gnoja. Pri tem pazimo da je višina sajenja približno enaka kot je bila v drevesnici, ter da je mesto cepljenja vsaj 10 centimetrov nad nivojem zemlje. Zemljo rahlo potlačimo in na robu sadilne jame oblikujemo greben iz zemlje ali travne ruše, ki omogoča da rastlina ob zalivanju in dežju prejme več vode, saj le ta ne odteka toliko. S širšim trakom privežemo rastlino na kol a pazimo da se s kolom na stika. Vežemo pa v obliki osmice. Novo posajeno rastlino zalijemo ter ji odrežemo poškodovane veje ter veje ki rastejo proti notranjosti krošnje. Da preprečimo kasnejše poškodbe s strani divjadi ter morebitne poškodbe ob košnji, deblo rastline zaščitimo s plastično ali kovinsko mrežo. V kolikor pričakujemo težave z voluharjem, lahko pred sajenjem rastline tudi njene korenine zaščitimo z zato namenjeno mrežo. Ker rastlina še ne bo imela popolnoma razvitega koreninskega sistema, jo moramo ob pomanjkanju padavin redno zalivati. V kolikor gre za sadno drevo ali grm katerega je potrebno obrezovati, to opravilo izvedemo vsako leto, ter s tem poskrbimo, da bo mlada rastlina razvila lepo in urejeno krošnjo, ter da bo pridelek plodov čim večji.

Sajenje medovitih dreves in grmov je enostavno opravilo, h kateremu lahko povabimo družinske člane, za to opravilo pa lahko navdušimo tudi sosede in prijatelje. S sajenjem medovitih rastlin čebelam nudimo dodaten vir hrane in s tem posrbimo za njihov boljši razvoj. Številna medovita drevesa in grmi ki nudijo hrano čebelam, tudi nam nudijo okusne plodove, ter nam polepšajo okolico doma in čebelnjaka.
 
Simon Golob
Svetovalec za tehnologijo čebelarjenja
 
 
Viri:
Šivic F., 2015, Čebelje paše v Sloveniji, Brdo pri Lukovici, Čebelarska zveza Slovenije: 176 str