Strokovna razprava o pomenu sajenja medovitih rastlin s prikazom zasaditve okoli

05.04.2019 15:01:38
Ekonomika
ČZS, JSSČ je 4. aprila 2019 v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani  organizirala strokovno razpravo o pomenu sajenja medovitih rastlin. Dogodek je potekal v dveh delih, najprej je potekala strokovna razprava na kateri so  strokovnjaki z različnih področij spregovorili o pomenu sajenja medovitih rastlin.

Dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta je  v uvodnem govoru poudaril pomen rastlin in pove, da je v Sloveniji kar 3.500 različnih rastlinskih vrst in da spadamo med države, ki imajo bogato pestrost rastlinskih vrst. Zelo pomembno je, da bo Slovenija znala ohranimo to raznolikost. Če imamo pisan travnik, ki ga enkrat na leto pokosimo, potem imajo čebele celo leto pašo. Problem je tam kjer pisane travniške površine izginjajo.  G. Bavcon je tudi izpostavil problem invazivnih rastlin.

G. Marko Alauf, podpredsednik ČZS, je povedal, da je ČZS aktivna pri spodbujanju sajenja medovitih rastlin. Poudaril je kako pomembno je, da sadimo medovite, tudi avtohtone rastline in ne podlegamo tujim, eksotičnim, modernim rastlinam. G. Alauf je izrazil zadovoljstvo, da ČZS v svojih prizadevanjih podpira tudi stroka. Želi pa si, da bi občine na javnih površinah v celoti sadile le medovite rastline.

g. Aleš Bozovičar, vodja ONS pri ČZS, je predstavil delovanje Opazovalno napovedovalne službe. Poudaril je pomen sajenja medovitih rastlin, saj lahko vsaka rastlina, ki jo posadimo doma na vrtu, balkonu, parku, zraven čebelnjaka,… čebelam koristi,  saj so pomembne za njihov razvoj. Izpostavil je projekt «Kar sejemo, to žanjemo«, v okviru katerega smo spodbujali setev medovite ajde, sončnic in v letošnjem letu buč hokaido. G. Bozovičar je omenil tudi projekt, ko je potekala delitev sadik lip šolam. Kot je povedal, smo s tem želeli pri mladih spodbuditi in ozavestit pomen medovitih rastlin. To je bil projekt ČZS, ki je potekal v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. ČZS že več let spodbuja občine, da delijo sadike dreves ob rojstvu otroka. Za zaključek je g. Bozovičar še povedal, da so vsi ti projekti, ki se izvajajo prinesli pomemben napredek, saj je bila lansko leto januarja sprejeta Uredba o zelenem javnem naročanju (http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7202), ki določa, da se mora na javnih površinah saditi najmanj 25% medovitih rastlin.

Mag. Blanka Ravnjak, Botanični vrt, je opozorila, da ljudje pogosto pozabljajo na rastline, ki izvirajo iz domačega okolja. To so avtohtone medovite rastlinske vrste, ki so pomembne in ni nobene potrebne, da jih zamenjujemo s tujimi rastlinskimi vrstami.  Botanični vrt je institucija, ki varuje domovinsko rastlinsko pestrost. Tudi sami izvajajo programe za popularizacije avtohtonih medovitih rastlin.  Sem sodijo predavanja in osveščanje širše in čebelarske javnosti o pomenu avtohtonih medovitih rastlin. Sami tudi pridelujejo sadike in pridobivajo semena teh rastlin. Kot je povedala ga. Ravnjak so se avtohtone rastlinske vrste razvile na našem ozemlju, tako, kot se je na našem ozemlju razvila naša kranjska čebela. Skupaj sobivajo že tisočletja in so medsebojno prilagojeni. Predstavniki Botaničnega vrta tudi strokovno sodelujejo pri nastajanju prostorskih načrtov, in si tudi sami želijo, da bi se na javnih površinah sadilo več kot  25% medovitih rastlin. V Botaničnem vrtu je tudi učni čebelnjak, ki bo v bodoče namenjen tudi raziskovalni dejavnosti. V Botaničnem vrtu vam bodo z veseljem svetovali pri izbiri avtohtonih medovitih rastlin.    

Ga. Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana, Ljubljana je bila l. 2016 zelena prestolnica Evrope, kar pomeni, da zelo skrbno ravna s svojimi zelenimi potenciali in skrbi za zelene javne površine, kamor vključuje tudi medovite rastline. V javne zasaditve vključujejo trajne rastline, ki so tudi medovite, sledijo ekološkemu pristopu obdelave, zavzemajo se tudi za puščanje cvetočih rastlin dokler ne odcvetijo. Kar 46% mestne Občine Ljubljana je zasajene z gozdom, to pa predstavlja pomembno pašo za čebele. Tudi znotraj mesta obstajajo številne zasaditve medovitih dreves, kot so krožišča zasajena z medovitimi trajnicami, zasaditev malega jesena na Slovenski cesti,... Ga. Markovčič je tudi izpostavila pomen medovite poti, kjer se obiskovalci seznanijo z medovitimi rastlinami. Tudi letos bo v sodelovanju različnih partnerjev v Ljubljani potekala promocija gojenja medovitih rastlin. Delila se bodo semena medovitih trajnic, ki so zaradi manjše rasti primerna tako za  vrtove, okrasne gredice, okolice čebelnjakov, balkone, manjša korita,… Vabilo na dogodek Pridružimo se mestnemu brenčanju najdete v prilogi sporočila.

Ga. Mojca Rehar-Klančič, Trajnice Golob-Klančič, je predstavila najbolj pogoste medovite, zelnate trajnice, kot so ameriški slamnik, bodoglavec, mačja meta, jesenska astra, sedumi, hermelika, skalni grobelnik, kadulja – okrasne in avtohtone, timijan, dišavnice,… Izpostavila je tudi dva primera zasajanja medovitih rastlin, prvi, ko iste sorte rastlin sadimo skupaj - v skupine in drugi, ko delamo mešane zasaditve. Predstavila je tudi primer načrtovanja in zasaditve medovitega vrta ob čebelarskem turizmu.   
V drugem delu pa smo obiskali čebelnjak Botaničnega vrta. Ga. Blanka Ravnjak in ga. Jožica Golob - Klančič sta postregli s koristnimi nasveti, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju in zasajanju medovitega vrta ob čebelnjaku.
Na dogodku so sodelovali tudi čebelarji ljubljanskih čebelarskih društev: ČD Ljubljana Moste – Polje, ČD Ljubljana - Center, ČD Barje, ČD Urbani čebelar in ČD Tacen. Na stojnicah smo si lahko ogledali kako bogata je čebelarska dejavnost in se posladkali z medenim pecivom.
 
Vsem sodelujočim se zahvaljujem za izjemen dogodek.
Vabljeni k ogledu fotogalerije.
 
Nataša Klemenčič Štrukelj