Slovenski čebelar



Slovenski čebelar 12-2020
24.11.2020
KAZALO
 
UVODNIK
Tanja Magdič
OBVESTILA ČZS
ZDRAVJE ČEBEL
dr. Janez Šimenc: Nova spoznanja iz življenja varoj in o njihovem zajedanju na čebelah (I. del)
Franc Šivic: Novice iz sveta
ČD Domžale: O zavrženem čebeljem satju v naravi
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Vlado Auguštin: Ugotavljanje stanja družine med prezimovanjem brez vznemirjanja
Simon Golob: Kako v pozimi zaščititi čebele pred škodljivci
Vlado Auguštin: Načini taljenja voščin
doc. dr. sc. Lidija Svečnjak: Ponarejanje čebeljega voska in ukrepi za reševanje te težave modernega čebelarstva (II. del)
dr. Nataša Lilek: Čebelji pridelki kot sestavina v kozmetičnem izdelku
dr. Nataša Lilek in dr. Andreja Kandolf Borovšak: Kakovost in varnost čebeljih pridelkov v letu 2020
Nataša Klemenčič Štrukelj: Pristop h kupcu doma ali na stojnici
prof. dr. Borut Juvanec: Čebelarstvo na seznam Unesca
doc. dr. Danilo Bevk: Sivi čmrlj (Bombus sylvarum)
DELO ČEBELARJA
Ivan Esenko: Čebelarjeva opravila v decembru
IZ ČEBELARSKIH DRUŠTEV
OBVESTILA ČZS
OGLASI
 
IZ VSEBINE
 
DR. JANEZ ŠIMENC: NOVA SPOZNANJA IZ ŽIVLJENJA VAROJ IN O NJIHOVEM ZAJEDANJU NA ČEBELAH (I. DEL)
Varoja je ektoparazitska pršica, ki je odgovorna za nastanek bolezni varoze na zahodni medonosni čebeli Apis mellifera. Taksonomsko so v rodu Varroa štiri vrste, vendar varozo povzroča le V. destructor. Danes velja varoja za najpomembnejši posamični vzrok propadanja čebeljih družin in s tem ekonomske škode v čebelarstvih. Njen naravni gostitelj je azijska čebela A. cerana, s katero ima zaradi dolgotrajnega sobivanja skoraj povsem neškodljiv odnos. Kako je prešla na zahodno medonosno čebelo A. mellifera, ni povsem jasno, verjetno s prenosom čebeljih družin na vzhod Rusije ali Kitajsko v prvi polovici prejšnjega stoletja, od koder se je potem postopno širila na zahod …
 
FRANC ŠIVIC: NOVICE IZ SVETA
ZDA – Čeprav uporabljajo čebelarji po svetu oksalno kislino za zatiranje varoj že več desetletij, so v Združenih državah Amerike registrirali to naravno sredstvo šele leta 2015 …
 
ČD DOMŽALE: O ZAVRŽENEM ČEBELJEM SATJU V NARAVI
Velik in pohvalen korak za ohranjanje zdravja čebel in ljudi je bil storjen z letošnjo izdajo Priročnika dobre čebelarske prakse. Žal očitno priročnik ne doseže prav vseh, ki se ukvarjajo s čebelami. Morda ga niso prebrali ali pa so ga in kljub vsem napotkom ravnajo škodljivo za čebele in ljudi …
 
VLADO AUGUŠTIN: UGOTAVLJANJE STANJA DRUŽINE MED PREZIMOVANJEM BREZ VZNEMIRJANJA
Med prezimovanjem čebeljih družin ne smemo vznemirjati. Njihovo stanje pa kljub temu lahko preverimo, ne da bi jim skalili zimski mir. Osnovni pogoji za uspešno prezimovanje čebeljih družin so zdrava in močna družina, dovolj kakovostne hrane, zaščita pred nepotrebnimi toplotnimi izgubami in čim več miru v čebelnjaku. Čebele preživijo hladne zimske dni tako, da se stisnejo in tvorijo gručo, ki ji pravimo zimska gruča. Na začetku zime je ta gruča v sredini panja v delu satja, iz katerega se je polegla zadnja zalega. Ob straneh je gruča obdana s cvetnim prahom, na vrhu pa z medenim vencem …
 
SIMON GOLOB: KAKO V POZIMI ZAŠČITITI ČEBELE PRED ŠKODLJIVCI
Čebele v zimskem času potrebujejo predvsem mir. Vsako vznemirjenje, tresljaj, hrup jih namreč v zimski gruči vznemiri, posledica tega so dvig temperature, povečana poraba hrane in bolj obremenjena prebava čebel. Če se čebelarji še lahko vzdržimo dela v čebelnjaku in posledično ne vznemirjamo čebel, pa to težko rečemo za nekatere živali, ki v čebelnjakih in panjih vidijo prostor za prezimovanje, v čebeljih družinah, satju in zalogi medu v njem pa vir hrane. V zimskem mesecih moramo zato čebele, čebelnjak ter opremo v njem ustrezno zaščititi …
 
VLADO AUGUŠTIN: NAČINI TALJENJA VOŠČIN
V čebelarstvu obstaja kar nekaj opravil, ki bi se jim čebelarji najrajši nekako izmaknili. Med te gotovo sodi taljenje voščin, ki spada med eno izmed najbolj umazanih in zato tudi manj priljubljenih čebelarskih del. Kljub temu tega ga moramo opraviti brez odlašanja, saj nam je cilj pridobiti čim večjo količino voska. Nam v prid pri tem delu je, da ima vosek nizko tališče in manjšo specifično težo od vode, tako da se ne meša z vodo in je ne vpija. Na teh lastnostih voska so zasnovane tako vse metode taljenja voščin kot tudi oprema …
 
DOC. DR. SC. LIDIJA SVEČNJAK: PONAREJANJE ČEBELJEGA VOSKA IN UKREPI ZA REŠEVANJE TE TEŽAVE MODERNEGA ČEBELARSTVA (II. DEL)
Glede na globalno naraščajoči problem ponarejanja čebeljega voska je Evropska komisija (EK) zahtevala od Evropske agencije za varnost hrane (European Food Safety Authority – EFSA), da oceni tveganja zaradi ponarejenega čebeljega voska …
 
DR. NATAŠA LILEK: ČEBELJI PRIDELKI KOT SESTAVINA V KOZMETIČNEM IZDELKU
V četrtek, 12. novembra 2020, smo s pomočjo videokonference izvedli virtualno razpravo o kozmetičnih izdelkih. Tudi čebelarji se spogledujemo z razširitvijo svoje ponudbe s tovrstnimi izdelki, kot so različna mila, balzami, kreme itd., v katerih uporabimo kot sestavine čebelje pridelke …
 
DR. NATAŠA LILEK IN DR. ANDREJA KANDOLF BOROVŠAK: KAKOVOST IN VARNOST ČEBELJIH PRIDELKOV V LETU 2020
V skladu z Uredbo o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022 in Programa podpore laboratorijem za analizo čebeljih pridelkov so se v okviru treh različnih sklopov v letu 2020 izvajale naslednje analize: sklop 1: analiza kakovostnih parametrov v medu po Pravilniku o medu (vsebnost vode in HMF-a, električna prevodnost, pelodna analiza, senzorična analiza); sklop 2: analiza ostankov akaricidov (amitraz in metaboliti, kumafos, timol) in antibiotikov (tertaciklinov, sulfonamidov, aminoglikozidov) v medu; sklop 3: analiza ostankov akaricidov (amitraz in metaboliti, kumafos, timol) v cvetnem prahu, propolisu in vosku …
 
NATAŠA KLEMENČIČ ŠTRUKELJ: PRISTOP H KUPCU DOMA ALI NA STOJNICI
Čebelarji pri prodaji čebeljih pridelkov in izdelkov uporabljajo različne prodajne poti. Večina jih prodaja na domu, tisti, ki ne zmorejo vsega prodati doma in ki imajo tržne viške, prodajajo prek trgovcev in trgovskih mrež. Seveda je odločitev posameznega čebelarja, na kakšen način se bo lotil trženja. Glede na to, da se več kot 80 % medu proda na domu, smo pripravili nekaj koristnih nasvetov za čebelarje …
 
PROF. DR. BORUT JUVANEC: ČEBELARSTVO NA SEZNAM UNESCA
Unesco je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo. To najpomembnejšo agencijo OZN sestavlja 195 držav, Slovenija je pristopila leta 1992 kot 167. članica. Čebelarska zveza Slovenije se je odločila za vpis čebelarstva na Seznam nesnovne dediščine zaradi razširjenosti in posebnosti slovenskega čebelarstva, ki uživa v svetovnem merilu zagotovo visok ugled. Za to so pomembni tako čebelarji, posamezniki, individualni strokovnjaki kot organizacija ČZS. Naše čebelarstvo si to zasluži …
 
DOC. DR. DANILO BEVK: SIVI ČMRLJ (BOMBUS SYLVARUM)
Sivi čmrlj je poleg pomladanskega zemeljskega čmrlja naš najmanjši čmrlj. Oprsje je pokrito s sivimi dlačicami, osrednji del hrbta pa je črn. Zadek je črno-siv, konica pa rožnato oranžna …
 
IVAN ESENKO: ČEBELARJEVA OPRAVILA V DECEMBRU
V tem prvem zares pravem zimskem mesecu so čebele v globokem zimskem mirovanju. Zimska gruča deluje kot popolna energetsko varčevalna naprava, ki bi ji težko našli primerjavo. Celotna družina je kot dovršen organizem, ki vedno znova potrjuje, da posamezna čebela nikoli ne bi preživela, temveč je kot posameznica med evolucijo postala samoumeven del skupnosti. Smotrna uporaba medenih zalog čebelam omogoča ravno pravšnje ogrevanje njih samih, ne pa tudi prostora, v katerem so. To potrjujejo tudi čebele, ki včasih zgradijo satje kar prosto na vejah, kamor je sedel roj, in ob ugodnih dejavnikih milih zim nekaterim takšnim družinam celo uspe preživeti. Kot odmev iz pradavnine, ko so čebele živele v prijaznejših podnebnih pogojih in še niso toliko potrebovale zatočišč pred dejavniki vremena, kot jih potrebujejo danes …
Arhiv objave