Slovenski čebelar



Slovenski čebelar 5-2017
28.04.2017
KAZALO
 
UVODNIK
Daniela Zalokar
IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
Vlado Auguštin: Ukrepi za preprečevanje rojenja
Dr. Andrej Gogala: Rdeča dišavka (Osmia bicornis)
Aleš Bozovičar: Nakup čebeljih družin brez satja
Jure Justinek: Metoda opazovanja in napovedovanja medenja na smreki in javorju
Aleš Bozovičar: Dolžnosti čebelarja pred prevozom čebel na pašo
Žan Podbregar: Prevoz nakladnih panjev na pašo
Miha Metelko: Matični mleček in način pridelav
Dr. Peter Kozmus: Odbira trotov
Tomaž Lesnjak: Plemenilna postaja Lučka Bela
Peter Podgoršek, Eva Cukjati in dr. Maja Smodiš Škerl: Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2016
Janez Gregori: Kranjska čebela in rumeni obročki (II. del)
DELO ČEBELARJA
Jože Sever: Čebelarjeva opravila v maju
OBVESTILA ČZS
OGLASI
V SPOMIN
 
IZ VSEBINE

 
VLADO AUGUŠTIN: UKREPI ZA PREPREČEVANJE ROJENJA
Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. En del ostane v panju, drugi del pa ga zapusti. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje. Ko so pred leti ugotavljali starost čebel, ki so odletele z rojem, so ugotovili, da so bileglede na prvotno družino v roju vse štiri dni stare čebele, 85 % osem dni starih čebel, 69 % deset dni starih, 44 % starih štirinajst dni in 10 % starih dvajset dni. Čim več je torej mladih čebel v družini, več jih izroji. Preostale čebele ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izleže mlada matica, se opraši in začne zalegati …
 
DR. ANDREJ GOGALA: RDEČA DIŠAVKA (OSMIA BICORNIS)
Rdeče dišavke so verjetno najbolje poznane čebele samotarke, saj se rade naselijo v tako imenovane hotele za žuželke, gnezdilne pripomočke iz trstike ali lesa z izvrtanimi luknjami. Njihovo znanstveno ime se še vedno pojavlja v dveh oblikah, tudi kot Osmia rufa, ki je v prevodu vir slovenskega imena …
 
ALEŠ BOZOVIČAR: NAKUP ČEBELJIH DRUŽIN BREZ SATJA
V marčevski številki Slovenskega čebelarja je bil objavljen članek o tem, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu čebeljih družin. Ena od možnosti, ki je bila navedena, je nakup čebeljih družin brez satja – tako imenovanih paketnih čebel. Lahko je to roj ali umetni roj oz. ometenec. Nakup čebel na takšen način izvaja malo čebelarjev, čeprav ima veliko prednosti. Zato smo za informacije o takšnem načinu nakupa čebeljih družin prosili čebelarja Tomaža Zajca s Primskovega na Dolenjskem, ki ima veliko izkušenj na tem področju …
 
JURE JUSTINEK: METODA OPAZOVANJA IN NAPOVEDOVANJA MEDENJA NA SMREKI IN JAVORJU
Smreka in javor sta v Sloveniji gospodarsko pomembni medoviti drevesi. Smreka predvsem, ker je gostiteljica ušem in kaparjem, ki povzročajo čebelam koristno mano, javor pa poleg tega še cveti in daje cvetni prah in nektar …
 
ALEŠ BOZOVIČAR: DOLŽNOSTI ČEBELARJA PRED PREVOZOM ČEBEL NA PAŠO
Težko najdemo kraj, kjer bi bilo dovolj paše od pomladi do jeseni. V večini primerov je spomladanski razvoj s pomladansko pašo dober. Poletne in jesenske paše pa so dobre le na posameznih območjih, kjer raste veliko medovitih rastlin, ki pod določenimi pogoji (obilno) medijo. Prevažanje čebel na pašo je že staro opravilo, ki so ga izvajali čebelarji že pred mnogo leti. Najstarejši zapis o prevažanju čebel najdemo pri Petru Pavlu Glavarju iz leta 1768. Za prevoz čebel so imeli za to prirejene vozove, ki so jih vlekli voli ali konji. Kasneje so na bolj oddaljena pasišča panje vozili z vlakom. Prihod prvih avtomobilov in tovornih vozil pa je olajšal delo s prevozom čebel in izkoriščanjem paš po vsej Sloveniji in tudi sosednjih državah …
 
ŽAN PODBREGAR: PREVOZ NAKLADNIH PANJEV NA PAŠO
Ko sem pred leti začel iskati mentorja za čebelarjenje, nisem imel veliko izbire, saj je na območju ČD Braslovče čebelarilo le nekaj starejših čebelarjev z AŽ panjskim sistemom. Leto dni sem brez svojih čebel pomagal in spremljal delo izkušenega čebelarja z AŽ panjskim sistemom. Hitro sem ugotovil, da mi ta način dela ne ustreza. Na podlagi videnega in prebranega sem se zato odločil za nakup 2/3 LR-panja in ene čebelje družine …
 
MIHA METELKO: MATIČNI MLEČEK IN NAČIN PRIDELAV
V naslednjih nekaj odstavkih vam bom poizkušal na čim razumljivejši in preprost način predstaviti svoj način pridelave matičnega mlečka. Ključno za pridelavo je poznavanje biologije čebelje družine. Hkrati pa moram opozoriti, da se vsega ne da opisati, saj to delo zahteva veliko mero občutka in prilagajanja na vse dejavnike. Preden se spustim v tehnologijo pridelovanja matičnega mlečka, naj se predstavim. Sem Miha Metelko, po izobrazbi agronom, diplomiral pa sem s področja čebelarstva. Prva čebelja družina mi je bila podarjena leta 2009. V trenutku sem vzljubil to žival in delo z njo. Leta 2012 sem prvič poskusil cepiti ličinke in prielal manjšo količino matičnega mlečka …
 
DR. PETER KOZMUS: ODBIRA TROTOV
Maj in junij sta meseca, ko imamo v čebeljih družinah največ trotovske zalege. Količino uravnavajo delavke z gradnjo trotovskih celic in s čiščenjem teh pred zaleganjem matice. Čebelarji (pre)pogosto pokrito trotovsko zalego iz družin odstranjujemo nenačrtovano, ker vemo, da se varoje raje in uspešneje razmnožujejo v trotovski kot v delavski zalegi. Na ta način zmanjšujemo napadenost čebel z varojami. Vendar – ali so troti v panju res tako nepomembni, da lahko vsevprek odstranjujemo trotovsko zalego …
 
TOMAŽ LESNJAK: PLEMENILNA POSTAJA LUČKA BELA
O organizirani vzreji matic na našem območju smo začeli razmišljati ob ustanovitvi Čebelarske zveze SAŠA. Zavedali smo se, da so naše naravne danosti in neobremenjen čebelji sklad odlična osnova za vzrejo kakovostnih čebeljih matic kranjske sivke. Ob veliki angažiranosti Občine Luče smo v letu 2012 svojemu namenu predali Čebelarski center Saša Luče, ki je na vzpetini nad Lučami pod Raduho. Čebelarski center Saša Luče smo zgradili predvsem z namenom vzreje gospodarskih matic in za namen izobraževanja čebelarjev in krožkarjev …
 
PETER PODGORŠEK, EVA CUKJATI IN DR. MAJA SMODIŠ ŠKERL: REZULTATI VZREJNE DEJAVNOSTI V LETU 2016
Vzreja čebeljih matic postaja vedno pomembnejša gospodarska dejavnost. V letu 2016 je matice vzrejalo že 34 vzrejevalcev. Ena vzrejevalka svoje rodovniške matice tudi osemenjuje, štirje vzrejevalci pa matice prašijo na dveh rodovniških plemenilnih postajah (Luče in Rog Ponikve). Delovna skupina za potrjevanje vzrejališč je pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Iz 236 družin je zbrala vzorce čebel, na podlagi katerih je bil izmerjen kubitalni indeks in ugotovljena morebitna nosemavost. Potrjenih je bilo 82 matičarjev in trije trotarji, ki so prejeli Zootehniško spričevalo za plemensko kranjsko čebelo in s tem tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 37.627 matic. 41 % vzrejenih matic je bilo izvoženih v 35 držav, največ v Veliko Britanijo, Francijo in Finsko pa tudi v Iran in Japonsko …
 
JANEZ GREGORI: KRANJSKA ČEBELA IN RUMENI OBROČKI (II. DEL)
Danes skušamo stanje glede rasne čistosti čebel v Sloveniji izboljšati tudi s t. i. neposredno odbiro. Čebelar, ki ugotovi, da ima v neki družini več kot dva odstotka čebel rumeno obarvan zadkov obroček, ji je dolžan takoj zamenjati matico, drugim manj obarvanim pa postopno. To pa pomeni, da mora imeti zadosti odbranih rezervnih družin, za katere mora poskrbeti že v predhodnem letu. Kar seveda pomeni, da je neposredna odbira proces, ki naj bi postopno peljal do uspeha …
 
JOŽE SEVER: ČEBELARJEVA OPRAVILA V MAJU
Danes je 10. 3. in začenjam opisovati svoja predvidena dela v maju. Do maja je še daleč in ne vem nič o vremenu, zato se bom postavil v vlogo mladega fanta, ki gre maja na veselico in si misli, kako bo vse lepo potekalo in bo zadostil svojim hormonom. Čebelarji smo enaki in si vsako leto znova zamišljamo in sanjamo o lepih donosih. Nikdar pa ne vemo, kaj pride, in s tem moramo biti zadovoljni …
Arhiv objave