Anatomija



Čebela je žuželka. Telo ima zgrajeno iz glave, oprsja in zadka. Oprsje nosi 3 parov nog in dva para kril. V zadku pa se nahajajo vsi organi.

GLAVA

OČI Na glavi ima tri pikčasta očesa (oceli), ki služijo za zaznavanje intenzitete svetlobe, polarizacijske svetlobe, njihova naloga je uravnavanje dnevnih aktivnosti čebele in orientacija.
Ima tudi en par sestavljenih očes (facetno oko), ki sta sestavljena iz velikega števila omatidijev. Nalog sestavljenih očesc je prepoznavanje vzorcev, dobro zaznavajo premikanje, dlake v očesu omogočajo zaznavanje zračnega toka. To je pomembno v primeru vetra, da lahko uravnava hitrost leta v primerjavi z vetrom. Če dlačice odstranimo, v vetrovnem vremenu ne najde. Globinso ostrino imajo slabo, zaznavajo kratkovalovno svetlobo

S pomočjo TIPALNIC zaznavajo vonj, kar je pomembno za iskanje paše (zazna smer vonja); najbolj občutljive so na vonj voska, cvetlic, idr.; Naloga tipalnic je tudi dotikanje, zaznavanje temperature, vlažnosti, vsebnosti ogljikovega dioksida, Johnstonov organ zaznava vibracije in je tako kazalnik hitrosti letenja
Naloga SPODNJIH ČELJUSTI (mandibul) je nabiranje cvetnega prahu, rezanje, oblikovanje, gradnja satja, nabiranje in oblikovanje propolisa, negovanje ostalih članov v družini, odnašanja stvari iz panja, bojevanje, gradnja gnezda,…

RILČEK (proboscis): služi za sesanje tekočih snovi, izmenjavo hrane ter izmenjavo feromonov. Sestavljen je iz več delov. Ko čebela sesa tekočino, spodnja čeljust (maksila) in ustnici (labium) tvorita cevko okrog jezička. Različne rase čebel imajo različno dolžino rilčka. Dolžina rilčka je pomembna pri pridelovanju semen črne detelje, ko je nektar lažje dostopen opraševalcem, ki imajo dolge rilčke. Kranjska čebela ima najdaljši rilček, italijanska malce krajšega, nemška pa precej krajšega. Kavkaška ima od evropskih čebel najdaljšega. Dolžina rilčka se meri se tako, da se s pomočjo kapilarne cevke zmeri, da katere globine so čebele posesale tekočino. Takšen način ni najbolj natančen, zato se pod mikroskopom zmeri dolžina določenih delov rilčka. Ko čebela ne uporablja rilčka ga zloži v »z« obliko pod glavo. 
Pomemben je tudi pri nabiranju cvetnega prahu, ta se prime dlačic, ki ga s sprednjimi nogami poberejo dol. детское постельное белье


OPRSJE nosi tri pare nog in dva para kril

NOGE: služijo premikanju, čiščenju, nabiranju cvetnega prahu, propolisa.
Sprednja noga ima zarezo za čiščenje tipalnic. 
Srednji nogi služita čiščenju oprsja in prenosu materiala s sprednjih na zadnje noge. Določen del zgornjega do srednjega oprsja čebela s srednjima nogama ne more doseči, zato se lahko pozna trak cvetnega prahu na čebeli. Na tej nogi imajo kaveljc za čiščenje zareze na sprednji nogi.
Naloga zadnje noge je nošenje cvetnega prahu, zato imajo košek (korbikula), ki je ob strani poraščen z dlačicami, v sredini pa ima večjo ščetino, kamor se cvetni prah prime. Na notranji strani se nahajata glavniček in preša s katero stiska cvetni prah v košek.

Čebela nabira cvetni prah z rilčkom in premikanjem nog, s katerimi ga strga s prašnikov; s pomočjo medu naredi cvetni prah lepljiv. Z nogami ga počisti z glave, sprednjega dela oprsja, potem ga v zraku pobere s sprednjih nog in oprsja, zadka ter ga preko srednjih nog spravi na zadnje. Najprej ga spravi na glavniček, tako da drgne srednje noge ob glavniček zadnje. Z ostrogami pobirajo cvetni prah z glavnička nasprotne noge in površine zadka, ki se nato nalaga v stiskalnici, ki ga potisne v košek.

KRILA

Imajo dva para kril. Ko zleti se zadnji par s kaveljci zapne na roževinasto gubo na zadnji strani sprednjih kril. V krilih so živce ter žile, ki krila ojačajo in dovajajo hrano, kisik. Gibanje omogoča sistem vzdolžni in navpičnih mišic. Gibljejo se navzdol in navzgor, naprej in nazaj tako da opisujejo številko 8.
Čebele letijo povprečno 24 km/h, v sekundi krila naredijo 200-300 kroženj, v eni uri za letenje porabijo 10mg sladkorja /h. S polnem želodcem lahko leti do 150 min 6-7 km daleč.

ZADEK
Sestavlja 7 vidnih hitinastih obročkov, 2 dodatna sta preobražena v želo, leglo, penis. Zadek je gibljivo povezan, vsak obroček sestavljata hrbtni in trebušni ščit, med njima pa je membrana. V zadku se nahajajo vsi notranji organi čebele.

ŽELO
Želo imajo delavke in matica. Ko čebela piši v mehko podlago se želo izruva, posledično se izbrizga večja količina strupa.
Strup je mešanica proteinov in peptidov, največ je melitina, v vsebuje tudi lipaza A, fosfataza, histamin. Takšna kompleksna struktura je posledica tega, da mora učinkovati proti široki paleti napadalcev.

DIHALA
Imajo enostavni dihalni sistem, ki omogoča neposreden prenos kisika iz zunanjega okolja do organov. Zrak prihaja v čebelo prek desetih parov dihalnic ali stigem. Odprtine so povezane z zračnimi mehovi od katerih traheje preko traheol prenašajo kisik do organov in odnašajo ogljikov dioksid.



KRVOŽILJE
Imajo odprto krvožilje, katerega glavna naloga ni prenos kisika. Srce ob krčenju potisne hemolimfo proti glavi, potem pa gre hemolimfa revna s hranili nazaj v srce, kar omogoča diafragma. Hemolimfa, ki obdaja prebavne organe se obogati s hranilnimi snovmi, v Malpighijeve cevke pa odda produkte, ki nastajajo med presnovo.

ŽIVČEVJE
Imajo velike možgane, ki imajo veliko optično krilo, ki je direktno oživčeno in ne preko živcev. Imajo 7 ganglijev iz katerih izraščajo živci, ki oživčujejo organe. Večino živčne kontrole izvajajo ti gangliji lokalno, ne možgani, kar pojasnjuje, zakaj lahko zadek brez glave piči.

PREBAVILA
V želodec lahko spravi 100 mg hrane. Prebavila sestavljajo usta, dolg požiralnik, medeni želodček (vsebuje med, ki ga ja vzela v panju in vsebuje hrano, ki jo potrebuje za let ter vodo in nektar, ki ga je nabrala na paši), na koncu katerega je zaklopka, ki prepreči, da bi hrana šla v ventrikel ali srednje črevo. Nekaj peloda s tekočino gre v srednje črevo, kjer poteka večina prebave in absorpcije hrane. Prebavljena hrana gre skozi črevo v rektum-blatnik. Ta se pozimi napolni, saj se v panju ne iztrebljajo. 
Za shrambo hrane služijo maščobna telesca, ki shranjujejo mašobe, beljakovine, glikogen za dni brez hrane.

MALPIGHIJEVE CEVKE
So izločala, ki iz krvi posrkajo odpadne dušikove snovi in jih podajo do črevesja, kjer se izločijo.

ŽLEZE

Naloge žlez so: komunikacija, pridelava voska, obramba, predelava hrane.
Slinska žleza: razvito jo imajo buba in odrasla čebela. Izloča encime, ki razgradijo sladkorje, z izločki te žleze čistijo matico in zmehčajo hrano, gnetejo voščene ploščice, mažejo ustni aparata. 
Čeljustne žleze: ima razvite matica, delavke slabše. Izločajo feromone, ki so pomembni pri rojilnemu razpoloženju za oblikovanje grozda, preprečujejo razvoj jajčnikov pri delavkah, omogočajo čebelam spoznavanje matice v družini in ohranjanje socialne skupnosti čebel v okviru družine. Proizvaja tudi 2-heptanon, ki je alarmna substanca.
Krmilne žleze: imajo razvite 6-12 dni stare delavke. Izločajo matični mleček in tudi encime: invertaze, glukozne oksidaze. Za razvoj žleze je nujno potreben cvetni prah. 
Voskovne žleze: imajo razvite 12-18 dni stare delavke. Te celice se zmanjšajo, takrat ko ne proizvajajo voska. Izločen vosek se zbira na žlezah, potem pa ga s pomočjo nog ponesejo k čeljustim, ki ga oblikujejo, da naredijo satje. Vosek nastaja v maščobnih celicah s presnovo medu, te so povezane z voskovnimi žlezami in tako nastaja vosek. Če ni zalog hrane, vosek ne morejo izdelovati. Da se jim te žleze razvijejo morejo v prvih šestih dneh življenja uživati cvetni prah. 
Nasanova, vonjalna žleza: nahaja se med 6 in 7 tergitom. Odpre se, kadar čebele dvignejo zadek in ventilirajo s krili, žleza se vidi kot trak na zadku, temu rečeo PRAHA ČEBEL. Kadar pa samo ventilirajo, pa ne odprejo kanala. 
Pomembna je za medsebojno sporazumevanje. Najpogosteje izločajo, pri sprejemanju matice, ki prihaja s paritvenga plesa. Pomembna tudi za orientacijo največkrat na vhodu panja, ko se zbira roj, na paši na rožah in na zbirališčih vode. Mlade čebele ne izločajo veliko nasanovega feromona.

Alkalna strupnica: izloča mazivo za delovanje strupnega preparata. Strupna žleza: izloča strup v strupni mešiček, ki je obdan z mišicami, ki črpajo strup v želo. 
Anhartova žleza: se nahaja na stopalih, zato puščajo odtise povsod kjer hodijo.

ORGANI TROTA

Troti imajo kratek rilček, majhne slinske žleze, nimajo voskovnih, krmilnih žlez, majhne čeljusti, nimajo nasanove žleze,…Dobro imajo razvite strukture, ki so pomembne za orientacijo, let, parjenje. To so: velike oči, bolj razvit optični lobul v možganih, dobro razvit vid in vonj za iskanje matice. Imajo boljšo letalno mišičje. 12-13 dan po rojstvu je proizvodnja sperme zaključena. Spolni organi so: testisa, semenovod, semenski mošnjiček, sluzna žleza, penis.











ORGANI MATICE

Jeziček ima majhen, nima koška, voskovnih, krmilnih žlez, nasanove žleze. Ima želo, strupa ima dva do trikrat več kot delavke. Imajo dobro razvito čeljustno in koschevnikovo žlezo.

Jajčnik vsebuje od 150-180 jajčnih cevk, ki proizvajajo jajčeca, življenju lahko izleže tudi milijon jajčec. Iz vsake jajčne cevke lahko na dan izleše 8 jajčec, to je 2-3000 na dan. Jajčeca potujejo po jajcevodu mimo semenske mošnjice v vagino in v celico satja. Semenska mošnjica vsebuje spermije, žleza semenske mošnjice oskrbuje spermije. Ko jajčece zapusti jajcevod, se mišice skrčijo in semenska mošnjica se odpre, da spermij oplodi jajčece. Naenkrat se izloči samo nekaj spermijev, kar je pomembno, ker ko ji spermijev zmanjka, jo čebele preležejo in ubijejo. Mošnjica lahko vsebuje več kot 7 milijonov spermijev.





Viri:
Babnik, J., et al. 1998. Od čebele do medu. Kmečki glas, Ljubljana.
Javornik,in drugi. Čebelarstvo ČPZ Kmečki glas, Ljubljana, 1982, s. 213-219.
Winston, M.L.1987.The biology of honey bee. Cambridge, Massachusetts, London: Harvard University Press, s. 1-281.
Gregorc, A, 2002. Vzreja čebeljih matic. 
Rihar, J.2003. Vzrejajmo boljše čebele. Pansan d.o.o.