Označevanje medu glede na kraj pridelave

11.12.2017 14:54:35
Varna hrana
Med, ki ga čebelarji damo v prodajo, mora biti pravilno označen. Poleg tega, da čebelarji poznamo splošno zakonodajo glede označevanja živil (Uredba 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, Pravilnik o količinah predpakiranih živil, Pravilnik o Slovenskem medu z zaščiteno geografsko označbo), moramo poznati tudi Pravilnik o medu, ki določa izraze za poimenovanje našega pridelka.
 
Osnovnemu imenu MED lahko dodamo nekatere dodatne oznake. Med lahko označimo po izvoru, kar pomeni, da lahko na nalepko zapišemo, ali gre za med cvetličnega oz. nektarnega izvora ali za med gozdnega ali manovega izvora. Pri določitvi izvora medu lahko čebelarjem pomagajo terenski svetovalci, ki so opremljeni z ustreznimi inštrumenti in lahko na terenu glede na izmerjeno električno prevodnost medu določijo njegov izvor. Med lahko označimo tudi po načinu pridobivanja, in sicer kot točeni med, samotok, prešani med, med v satju …, najpogosteje pa čebelarji uporabljamo poimenovanje medu po botaničnem izvoru, kar pomeni, da med označimo npr. kot akacijev, kostanjev, lipov, smrekov … Seveda morajo v tem primeru določeni vrsti ustrezati tudi fizikalno-kemijske, senzorične in mikroskopske lastnosti, zato velja biti previden pri določanju vrste. V primeru negotovosti pa se lahko obrnete na laboratorij ČZS.
Informacija o vrsti medu je za potrošnika zelo koristna, tudi z ekonomskega vidika dosega vrstni med na trgu višje cene, zahteva pa tudi znanje čebelarja, da svoje čebelje družine primerno pripravi za izkoriščanje določene paše.
Eden izmed načinov poimenovanja medu, ki sicer ni pogosto uporabljen, pa je poimenovanje medu po regionalnem, geografskem ali topografskem poreklu, če med izhaja v celoti z navedenega območja. Potrošniki so vse bolj zavedni in jih zanima, kje točno je bil med pridelan (ne samo država porekla), zato čebelarje vse bolj zanima možnost poimenovanja medu po geografskem poreklu. Če med izhaja z določenega geografskega področja, ga lahko poimenujete npr. koroški med, tolminski med, med iz osrednje Slovenije, primorski med itd. Če je med pridelan na območju, ki je poznano kot gorato, nižinsko, lahko zapišete tudi gorski med, nižinski med itd.
Staro ime za med je tudi STRD in velikokrat čebelarji na nalepkah za med zapišejo to poimenovanje (npr. Koroška strd, itd.). Zapis besede STRD na nalepki za med je dovoljen v kolikor je poleg tega navedeno tudi poimenovanje MED.






Med se lahko poimenuje tudi po posebnih merilih kakovosti, če ste vključeni v katero izmed zaščitenih shem višje kakovosti medu. Zaščitena imena, ki jih lahko uporabljajo le čebelarji, ki so vključeni v sisteme višje kakovosti, so Slovenski med, Kraški med in Kočevski gozdni med. Dovoljen zapis je tudi Ekološki med, če imate certificiran takšen način pridelave.
Tudi če ste ali nameravate postati član kakovostne sheme Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, lahko med poimenujete po geografskem poreklu. V tem primeru dokazujete višjo kakovost s prelepko, na kateri piše Slovenski med in vsebuje evropski simbol zaščitene geografske označbe. Za ime izdelka pa lahko uporabite geografsko poimenovanje, ki mu sledi navedba ene izmed botaničnih vrst oz. tipov medu, ki so zaščiteni v tem sistemu (akacijev, cvetlični, kostanjev, lipov, smrekov, gozdni ali hojev med).
V nobenem primeru pa čebelarji, ki niso del sistema zaščitenih shem, ne smejo uporabljati imen Slovenski med, Kočevski gozdni med, Kraški med, četudi med izhaja z omenjenega področja.
Pri označevanju medu ne smemo pozabiti na prelepko, ki zagotavlja originalno zaprtost našega izdelka. Če izdelujete svoje nalepke za med ali imate še kakšno vprašanje glede pravilnega označevanja medu in tudi drugih čebeljih pridelkov, se lahko obrnete na svetovalki za varno hrano ČZS.
 
Nataša Lilek,
svetovalka JSSČ za varno hrano
natasa.lilek@czs.si