Aktivnosti članov čebelarskega krožka na OŠ Tržišče

12.02.2018 9:26:23
Tajništvo
17. novembra smo imeli na naši šoli Tradicionalni slovenski zajtrk kot povsod po slovenskih šolah. Vsi smo se posladkali z domačim kruhom, medom, maslom in mlekom. Jedli smo takoj po prihodu v šolo, kar je bil za marsikoga od nas skoraj šok, saj nismo vsi vajeni jesti tako zgodaj. Glede na to, da nam je zajtrk teknil, verjamemo, da bo odslej marsikdo od nas vstal malo prej in si privoščil prvi obrok dneva.
Člane čebelarskega krožka je ravnateljica naše šole, ga. Zvonka Mrgole, povabila, da sodelujemo pri naravoslovnem dnevu. Na srečanju smo se dogovorili za vsebine, ki jih bomo predstavili.  Za sodelovanje smo zaprosili Čebelarsko društvo Šentjanž. Pridružil se nam je čebelar g. Janez Kukec. Vsem učencem naše šole smo predstavili naše misli in delo.
G. Janez Kukec je opisal delovanje društva, opozoril na pomen čebel kot opraševalcev, opisal je delo čebelarja in življenje čebel.
DAVID je predstavil čebelnjak svoje tete Silve, s katero občudujeta, opazujeta, oskrbujeta njen skrbno urejen čebelnjak. David že veliko ve in bo, če bo želel, prav kmalu znal sam poskrbeti za svoj lastni panj.
RAFKO je pokazal življenje na njihovi majhni, a z rastlinami in živalmi bogato kmetijo, ki je skoraj samooskrbna. Sporočil nam je, da je vredno pridelovati zdravo hrano doma.
Tudi VID je že v naslovu svojega prispevka »Mala kmetija - velika prihodnost« poudaril pomen naravnega pridelovanja hrane brez nepotrebnega škropljenja, z uporabo naravnih gnojil. Poudaril ja, da moramo ljudje in živali jesti doma pridelano hrano, da bomo ohranili zdravje. S tem bomo preprečili onesnaževanje zaradi prevoza živil.  Da o »shranjevanju« in »ohranjanju svežine« ne govorimo.
MATEVŽEVI imajo srednje veliko kmetijo, na kateri je mogoče mnogo živali videti zunaj. Skupaj se pasejo krave, telički, pujsi in koze. Ljudje in živali živijo v sožitju z naravo in drug z drugim. Lani so si uredili čebelnjak, ki jim je popestril že tako bogato življenje. Posejali in posadili so več medovitih rastlin in še bolj previdno kolobarijo in skoparijo s »kemijo« po svoji lepi kmetiji.
JAN je poročal o uspešnem nastopu našega krožka na lanskem tekmovanju mladih čebelarjev v Velenju. Dobro smo se odrezali. Ena ekipa je usvojila zlato priznanje, druga pa srebrno. Čebelar Tonko Štih, ki je ekipi najbolj vztrajno pripravljal, je bil zelo vesel in ponosen.
KRISTJAN je svoje misli usmeril v hrano iz narave, tudi divjačino. Obžaluje, da postaja paša ob gozdnih obronkih pogosto kontaminirana s preparati za uničevanje, umetnimi gnojili. Najbrž bodo le borovnice, kostanj, robide in rastline na oddaljenih gozdnih jasah ušli človekovim posegom v naravo.   
Tudi letos nadaljujemo s krožkom. Skupaj s predsednikom ČD Šentjanž Cirilom Kolencem smo se dogovorili, da bodo naša razmišljanja usmerjena predvsem k ozaveščanju in pomenu varovanja narave, zdravja. Trudili se bomo prepričati sebe in okolico, da se še kako splača pridelati čim več dobre in zdrave hrane na lastnih njivah in vrtovih. Tista v trgovini je sicer lepo obarvana, olepotičena in skoraj neuničljiva in hkrati poceni. Je pa cenena, nevarna, na dolgih poteh utrujena, prelepo zapakirana in »obogatena« z mnogo plastike, zaradi katere nas bo še zagotovo bolela glava. Pa ne le glava …
Želimo, da bi v naši šoli jedli več hrane iz našega okolja, saj imamo prelepa polja in že kar nekaj ozaveščenih pridelovalcev.
Tržišče, december 2017
Alenka Knez, mentorica čebelarskega krožka na OŠ TRŽIŠČE

Fotografije